PNG

NA SPLOŠNO

PNG je sorazmerno nov rastrski slikovni format. Vse bolj je razširjen na spletu. PNG je pravzaprav kratica, ki pomeni Portable Network Graphics (prenosljiva spletna grafika), nekateri pa jo označujejo kot PNG not GIF. Podpira 24-bitne slike

Pri opisu formata GIF, ki je malce soroden PNG-ju sem že povedal, da je GIF naletel na določene težave. Zato se je pojavila pobuda za izdelavo formata PNG. Ta je prišla leta 1995, ko je družba Unisys najavila zahtevo po ameriškem patentu 4.558.302 (patent programske opreme) in tujih dvojnikov za algoritem stiskanja podatkov LZW (algoritem kodiranja, za več podatkov glej GIF), uporabljen pri GIF. S formatom GIF so bile še druge težave, zaradi katerih je bila zamenjava zaželena. Še posebej je bila problematična omejitev barv (256), saj so računalniki že bili sposobni prikazovati precej več kot 256 barv. Čeprav format GIF podpira računalniško animacijo, so se odločili, da bo PNG enoznačen slikovni format.

ALGORITEM ZA STISKANJE

PNG uporablja postopek stiskanja podatkov brez izgub imenovan Deflate. Za delovanje uporaba kombinacijo algoritma LZ77 in pa Huffmanovega kodiranja. Razvil ga je Phil Katz. Identičen format najdemo denimo tudi pri ZIP datotekah. Deflate deluje na osnovi zaporedij blokov.

Vsak blok se začne s trobitno glavo:

Prvi bit:
1: to je zadnji blok v tem “toku” (tok podatkov).
0: za tem je potrebno sprocesirati še več blokov.

Drugi in tretji bit:
00: shranjena, surova, dobesedna sekcija, dolžine med 0 in 65535 bajtov.
01: statičen Huffmanov stisnjen blok z uporabo Huffmanovih dreves.
10: stisnjen blok z uporabo Huffmanovih tabel.
11: rezervirano, ne uporabi.

Največ stisljivih datotek bo kodiranih z uporabo metode 10 (dinamično Huffmanovo kodiranje).
Sicer algoritem LZ77 deluje tako, da na zaporedje bajtov, ki se je že prej pojavilo, naredi referenco, tako da tega ni potrebno duplicirati. S pomočjo Huffmanovega kodiranja pa dosežemo to, da se simboli, nadomestijo z novimi “uteženimi” simboli glede na frekvenco njihove uporabe.

ZNAČILNOSTI
Omogoča uporabo 16,7 milijonov barv, kar je veliko več, kot denimo GIF. Ni pa ta format najbolj primeren za fotografije. Kot že omenjeno, ima eno najboljših brezizgubnih kompresij (LZ77 + Huffmanovo kodiranje)
Omogoča:
– Prepletanje
– Prosojnost (več stopenj)
– Ne podpira pa animacij.

RAZVOJ PNG
Prva različica 1.0 PNG je izšla 1. julija 1996. Različica 1.1 je z nekaj manjšimi spremembami in dodanimi tremi novimi kosi izšla dve leti kasneje – 31. decembra 1998. Naslednja različica 1.2 z dodanimi kosi je izšla 11. avgusta 1999.
Dandanes je PNG mednarodni standard (ISO/IEC 15948:2003).

VIRI

-Cerar, Š. (2016). Računalniška grafika. [PowerPoint]. Pridobljeno s http://ucilnica1617.pef.uni-lj.si/mod/resource/view.php?id=17010

-PNG. (2017, Oktober 23). Pridobljeno Januar 27, 2019, s strani https://sl.wikipedia.org/wiki/PNG

Izdelek PNG